Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja v kolektivnih pogodbah: Vloga socialnih partnerjev pri spodbujanju enakosti spolov (GEQUAL)

Trajanje projekta: 5. 3. 2015 - 30. 4. 2016
Vodja projekta: prof. dr. Barbara Kresal
Projektna skupina: dr. Katarina Kresal Šoltes, dr. Ragnhild Steen Jensen, mag. Andreja Poje, mag. Maja Skorupan, Kristin Alsos, Karim Bajt Učakar, Irena Štamfelj

Glavne aktivnosti v projektu:

  • izvedba raziskave o ukrepih usklajevanja poklicnega in družinskega življenja v kolektivnih pogodbah ter o vlogi socialnih partnerjev pri spodbujanju enakosti spolov
  • bilateralna izmenjava izkušenj in dobrih praks med norveškimi in slovenskimi partnerji
  • priprava izobraževalnega modula in izvedba delavnic
  • oblikovanje modela ureditve ukrepov usklajevanja, ki podpirajo enakost spolov, za bodoče kolektivno pogajanje

Enakost spolov je temeljno načelo sodobnih pravnih sistemov, zapisano v številnih mednarodnih aktih in nacionalnih ustavah. Za dejansko uresničitev tega temeljnega načela v praksi niso dovolj le zakoni, temveč so pomembni integralni pristop in medsebojno povezane politike na vseh področjih življenja. Pomembno vlogo pri spodbujanju enakosti spolov imajo lahko tudi socialni partnerji, ki nosijo svoj del odgovornosti zlasti za uresničevanje tega načela na področju delovnih razmerij. To poudarjajo tudi evropski socialni partnerji (Okvir ukrepov za enakost spolov). Razlike po državah so velike, pomen tega vprašanja pa v vsej EU velik (Broughton, A. (2011), Reconciliation of work, private and family life in the European Union, Eurofound, Dublin).

Vloga socialnih partnerjev in kolektivnih pogodb kot enega od instrumentov urejanja delovnih razmerij je ključna pri postopnemu zmanjševanju obstoječih neenakosti na trgu dela, pri odpravljanju ovir, s katerimi se srečujejo ženske na svoji poklicni poti, pri oblikovanju učinkovitih podpornih ukrepov, ki olajšujejo usklajevanje dela in družine itd. Še posebej v Sloveniji, kjer je kolektivno pogajanje dobro razvito in pokriva velik odstotek delavk in delavcev (Kresal Šoltes, K. (2012), Vsebina kolektivne pogodbe, GV, Ljubljana, s. 257). Razvito kolektivno pogajanje na različnih ravneh, v različnih dejavnostih, poklicih in na ravni podjetij omogoča večjo prilagodljivost in raznovrstnost ukrepov usklajevanja, upoštevajoč posebnosti poklica, dejavnosti, posameznega podjetja in potreb zaposlenih staršev.

Zdi se, da je ta pomen socialnih partnerjev in kolektivnega pogajanja za spodbujanje enakosti spolov delno prezrt v Sloveniji, zato je nujno, da se okrepi znanje in ozaveščenost v tej zvezi in tudi spodbudi raziskave na tem področju, kar je namen tega projekta. Socialni partnerji v Sloveniji nekatera vprašanja enakega obravnavanja v delovnih razmerjih sicer vključujejo v kolektivna pogajanja, vendar pa tematiki enakosti spolov v sklenjenih kolektivnih pogodbah v splošnem ne namenjajo veliko pozornosti, predvsem pa ni opaziti sistematičnega, integralnega in proaktivnega pristopa socialnih partnerjev (Kresal, B. (2013), Okvir ukrepov za enakost spolov, v: več avtorjev (2013), Vodnik po sporazumih evropskih socialnih partnerjev z vidika vsebin za kolektivna pogajanja, IDPF, Ljubljana, s. 109).

Projekt želi povečati znanje in ozaveščenost socialnih partnerjev o pomenu ukrepov za lažje usklajevanje dela in družine, ki podpirajo enakost spolov in ki lahko prispevajo tudi k večji uspešnosti poslovanja, ter s tem tudi možnosti za njihovo urejanje s kolektivnimi pogodbami. V okviru projekta bomo izvedli raziskavo o vlogi socialnih partnerjev in kolektivnih pogodb pri oblikovanju ukrepov za lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja ter pri spodbujanju enakosti spolov. Analizirali bomo veljavne kolektivne pogodbe in zbrali stališča delodajalske in delavske strani o tem, kakšne prednosti in kakšne ovire vidijo pri uvajanju različnih ukrepov usklajevanja v kolektivno pogajanje. V sodelovanju z norveškim partnerjem bomo organizirali medsebojno izmenjavo izkušenj in dobrih praks glede vključevanja ukrepov usklajevanja med delom in družino v kolektivne pogodbe. Prenos norveškega znanja in izkušenj o tem, kakšni so konkretni načini in metode vključevanja te tematike v kolektivna pogajanja ter kakšne so prednosti in ovire v tej zvezi, bodo lahko uporabili socialni partnerji v Sloveniji pri njihovem bodočem kolektivnem pogajanju. V drugem delu projekta bomo oblikovali izobraževalni modul o usklajevanju poklicnega in družinskega življenja in izvedli več delavnic na to temo. V okviru projekta bomo pripravili tudi model ureditve posameznih ukrepov usklajevanja poklicnega in družinskega življenja v kolektivnih pogodbah, ki ga bodo socialni partnerji in njihovi pogajalci lahko uporabili bodisi v pogajanjih za sklenitev okvirnega sporazuma o usklajevanju poklicnega in družinskega življenja bodisi v pogajanjih za vključevanje posameznih ukrepov usklajevanja v bodoče kolektivne pogodbe na različnih ravneh, tako na ravni dejavnosti/poklica kot tudi na ravni posameznih delodajalcev. Posebna pozornost bo namenjena novim, inovativnim ukrepom usklajevanja ter aktualnim izzivom, kot so staranje prebivalstva, aktivno očetovstvo in spodbujanje večje zastopanosti žensk na zahtevnejših, vodilnih in s tem tudi bolje plačanih položajih.

Kontakt:
Inštitut za delo pri
Pravni fakulteti
v Ljubljani


Poljanski nasip 2,
1000 Ljubljana

tel.png01 / 42 03 164 
list.png01 / 42 03 165
mail.pnginst.delo@pf.uni-lj.si

Matična št.: 5051487
DDV št.: SI63914123

norwaygrants.jpg

SVRSREKP.jpg

GEQUALds.jpg