Pregled raziskav na Cobiss (50014)

"Usklajevanje družinskega in poklicnega življenja", ciljni raziskovalni projekt št. V5-1046, 1.10.2010 - 30.9.2011, Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani in Inštitut za delo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani (projekt sofinancirajo ARRS, SVREZ in MDDSZ).
Pregled mednarodne, EU in slovenske pravne ureditve s področja usklajevanja poklicnih in družinskih obveznost [pdf, 325KB]

Kresal Barbara
Termination of Employment Relationships, legal situation in the following Member States of the European Union: Bulgaria, Cyprus, the Czech Republic, Estonia, Hungary, Latvia, Lithuania, Malta, Poland, Romania, Slovankia nad Slovenia, Final Report, European Commission, 2007, p. 143
Zaključno poročilo, ki ga je avtorica v marcu 2007 izdelala kot nosilka istoimenske raziskave Evropske Komisije, v kateri so sodelovali nacionalni poročevalci iz 12 novih držav članic EU, obsega pregled pravne ureditve instituta prenehanja delovnega razmerja v teh državah. Skupaj z istoimensko raziskavo za stare države članice EU, ki jo je Evropska Komisija objavila 1997 in jo dopolnila leta 2006, obsegata celovit pregled tega instituta znotraj celotne EU, omogočata primerjavo med posameznimi nacionalnimi ureditvami, s prikazom razlik in podobnosti med njimi, kot tudi splošne trende na tem področju.

Kresal Barbara
Analiza pravne ureditve fleksibilnih oblik zaposlovanja v luči evropskega socialnega modela prožne varnosti (flexicurity),Zaključno poročilo
Inštitut za delo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, Ljubljana, str. 86,
sodelavki: dr. Darja Senčur Peček, mag. Katarina Kresal Šoltes, po pogodbi št. 2611-07-010068 z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve
Raziskava nudi celovito analizo veljavne pravne ureditve fleksibilnih oblik zaposlitve v Sloveniji v luči skupnih načel prožne varnosti, oblikovanih na ravni Evropske unije. V prvem delu obravnava nekatere najpomembnejše dokumente,v nadaljevanju pa so analizirane posamezne oblike v slovenski zakonodaji: pogodba o zaposlitvi za določen čas, pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, pogodba o zaposlitvi za t.i. začasno delo prek zaposlitvenih agencij, pogodba o zaposlitvi za delo na domu, ob tem pa tudi pogodba o zaposlitvi s poslovodnimi osebami in vodilnimi delavci (v tem delu jo je izdelala dr. Darja Senčur Peček). Ureditev je ocenjena z vidika načel prožne varnosti in so oblikovani predlogi za nadaljnji razvoj delovne zakonodaje glede fleksibilnih oblik zaposlitve.

Kresal Šoltes Katarina
Posebnosti normativnega urejanja delovnih razmerij z vidika upoštevanja socialnega dialoga in avtonomije kolektivnega pogajanja, Zaključno poročilo,
Inštitut za delo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2007, str. 68, sodelavca: dr. Barbara Kresal, dr. Mitja Novak
Raziskava se osredotoča na vprašanje veljavnosti in avtonomije kolektivnih pogodb. Izhodišče raziskave je trditev, da je avtonomija kolektivnega pogajanja tako iz primerjalnopravne kot zgodovinske perspektive vrednota, ki naj se ohranja tudi v nacionalni ureditvi in praksi, v perspektivi trendov po večji decentralizaciji in fleksibilnosti. Raziskava podaja pregled pravne ureditve instituta veljavnosti v slovenski pravni ureditvi in predlaga odgovore na najaktualnejša vprašanja, ki so se že pojavila v praksi po uveljavitvi ZKolP.