O PROJEKTU

(MAPA) Multidisciplinarna analiza prekarnega dela – pravni, ekonomski, socialni in zdravstveno varstveni vidiki

Projekt MAPA je multidisciplinarni projekt, katerega glavni cilj so pridobiti celovit vpogled v stanje prekarnosti dela v Sloveniji ter oblikovati predloge za omejevanje njegovih negativnih učinkov za delovanje trga dela, posameznika in družbo v celoti. Stroka vidi glavni problem v tveganju, da bo z naraščanjem atipičnih oblik dela, ki ne bodo ustrezno pravno regulirane v smislu uravnoteženja prožnosti za delodajalce in varnosti za delavce (model prožne varnosti), vedno večje število oseb, ki si sredstva za preživljanje pridobivajo z odvisnim delom, postalo prekarnih in ostalo zunaj ščita delovnega in socialnega prava, to pa pomeni zunaj veljavnih standardov, ki zagotavljajo posamezniku dostojno delo in življenje. Ugotovitve bodo pomembne tako za gospodarstvo kot tudi za javni sektor, saj se prekarno delo pojavlja v vseh dejavnostih, pa tudi za sistem socialne varnosti, saj bi z ustrezno ureditvijo zmanjšali socialna tveganja prekarnih delavcev. Hkrati pa bodo multidisciplinarna raziskava ter rezultati znatno pripomogli k razumevanju tega pojava ter k razvoju znanosti na tem področju.

Ključne besede: trg dela, prekarnost, delovno razmerje, delavec, delodajalec, lažni samozaposleni, dostojno delo, prožno delo, atipično delo, digitalizacija, socialna varnost, zdravje

RAZPIS: Javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2017« v letu 2017

RAZPISOVALEC: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije – ARRS

ŠTEVILKA PROJEKTA: V5 – 1741

TRAJANJE PROJEKTA: 1.4.2018 – 31.3.2020

 

IZVAJALCI IN FINANCERJI

NOSILEC PROJEKTA: Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta

ODGOVORNA OSEBA PROJEKTA: prof. dr. Grega Strban

PARTNERJI V PROJEKTU:

  • Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
  • Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo
  • Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta
  • Inštitut za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani
  • Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta
  • Univerza na Primorskem, Fakulteta za management

ČLANI RAZISKOVALNE SKUPINE:

Prof. dr. Grega Strban (PF UL), dr. Kresal Šoltes Katarina (IDPF), as. Sara Bagri (IDPF, PFUL), doc. dr. Luka Tičar (PF UL), as. Primož Rataj (PF UL), doc. dr. Valentina Franca (IDPF, FU UL), prof. dr. Barbara Kresal (FSD UL, IDPF), doc. dr. Liljana Rihter (FSD UL), prof. dr. Vesna Leskošek (FSD UL), prof. dr. Polona Domadenik (EF UL), prof. dr. Tjaša Redek (EF UL), prof. dr. Darja Senčur Peček (PF UM), prim. prof. dr. Marjan Bilban (ZVD, FM UL)

FINANCERJA:

  • Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije – ARRS
     ARRSLogo
  • Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
  • MDDSZEM

 

RAZISKAVA / REZULTATI

POVZETEK

Preučevanje prekarnega dela je tesno povezano z vprašanjem atipičnih (nestandardnih) oblik dela in njihovih negativnih posledic na delovanje trga dela, posameznika in družbo v celoti. Atipične (nestandardne) oblike dela obsegajo raznolike pojavne oblike dela in zaposlitve, ki v enem ali več elementih (npr. glede trajanja, delovnega časa, prostora, pogodbenih strank, subordiniranosti idr.), odstopajo oz. se razlikujejo od tradicionalnega modela standardnega delovnega razmerja (standard employment relationship, SER). Čeprav velika večina delavcev v Sloveniji in EU še vedno dela v okviru standardnega delovnega razmerja, pa atipične oblike dela hitro naraščajo. Od devetdesetih let dalje je EU sledila politiki dvojnega pristopa “liberalizacija/varstvo” v zvezi s spodbujanjem raznolikosti zaposlitvenih oblik, kot so zaposlitev za določen ali krajši delovni čas in agencijsko delo; ta politika predpostavlja, prvič, da so alternative standardnemu delovnemu razmerju legalne in legitimne, in drugič, da je standardna zaposlitev kot taka legalna in si zasluži določeno varstvo, še več, standardna zaposlitev je določena kot norma ali merilo, s katero je treba primerjati druge oblike dela pri implementaciji načela enakega obravnavanja (Deakin Simon, 2016. New Forms of Employment: Implications for EU Law – The law as It Stands, v: Blanpain Roger & Hendrickx (ed.): New Forms of Employment in Europe. Kluwer Law International, p. 43-53).

Prekarno delo ima v javni diskusiji negativno konotacijo. Stroka vidi glavni problem v tveganju, da bo z naraščanjem atipičnih oblik dela, ki ne bodo ustrezno pravno regulirane v smislu uravnoteženja prožnosti za delodajalce in varnosti za delavce (model prožne varnosti), vedno večje število oseb, ki si sredstva za preživljanje pridobivajo z odvisnim delom, postalo prekarnih in ostalo zunaj ščita delovnega in socialnega prava, to pa pomeni zunaj veljavnih standardov, ki zagotavljajo posamezniku dostojno delo in življenje. Takšna preureditev sfere dela pa ne bi bila združljiva s pojmom sodobne pravne in socialne države, utemeljene na spoštovanju človekovega dostojanstva in temeljnih pravic, kot to izhaja tudi iz 2. člena slovenske ustave in vseh najpomembnejših mednarodnih dokumentov s področja človekovih pravic. Številne domače in tuje raziskave že vse od začetka uvajanja atipičnih oblik dela opozarjajo na njegove negativne posledice in nevarnost tveganja za prekarnost. Kresal poudarja, da fleksibilne oblike zaposlitve delavce postavljajo v bolj negotov, prekaren položaj, s slabšimi delovnimi in socialnimi razmerami in da gre za problem segmentacije trga dela, ki ustvarja razlikovanje med t. i. vključenimi in izključenimi delavci (Kresal B., 2011. Fleksibilne ali prekarne oblike zaposlitve, Delavci in Delodajalci 2-3/2011, str. 169 - 183). Kanjuo Mrčela poudarja, da so deset let nazaj analize razmer na trgu dela opozarjale na naraščajočo prožnost dela in zaposlovanja ter potrebo po uresničevanju koncepta prožne varnosti, novejše analize pa nakazujejo, da so spremembe potekale v nasprotni smeri – vse manj delavcev ima perspektivo varne prožnosti dela, medtem ko je za večino, še posebej mlade, značilna vse večja prekarnost (Kanjuo Mrčela, Ignjatovič, 2015, Od prožnosti do prekarnosti dela: stopnjevanje negativnih sprememb na začetku 21. Stoletja, Teorija in praksa let. 52, 3/2015). Drugo pomembno vprašanje je presoja atipičnih oblik dela z vidika učinkov, ki jih imajo na različne kategorije delavcev, zlasti na tiste bolj ranljive. Kresal poudarja, da bi morale rešitve spodbujati enake možnosti in enako obravnavo delavcev, neodvisno od njihovih osebnih okoliščin, medtem ko podatki kažejo, da med delavci v prožnih oblikah dela prevladujejo tisti, ki pripadajo ranljivejši skupini prebivalstva, kar povezuje to vprašanje z diskriminacijo na trgu dela (Kresal B., 2011). Projekt MAPA naslavlja diskusijo, da ni vsako atipično delo že kot tako prekarno, niti ni zadosten ukrep proti prekarnosti zgolj enostavna razširitev določene značilnosti standardne zaposlitve na prekarno delo, ker je prekarnost veliko bolj kompleksen problem.

Projekt MAPA je zato usmerjen v zmanjšanje negativnih posledic prekarnosti in s tem segmentacije na trgu dela ter zagotavljanje dostojnega dela vsem delavcem.

Glavni cilji projekta MAPA so:

  • pridobiti celovit multidisciplinarni vpogled v stanje prekarnosti v Sloveniji, tako da se natančno ugotovi njegov obseg, značilnosti in primerjava z drugimi državami EU,
  • na podlagi celovitega vpogleda v prekarno delo v Sloveniji oblikovati predloge za omejevanje negativnih učinkov prekarnosti za posameznika in družbo v celoti.

Specifični cilji projekta MAPA so:

  • spodbuda raziskavam in multidisciplinarnemu pristopu preučevanja prekarnega dela,
  • večja ozaveščenost o dostojnem delu in negativnih učinkih prekarnosti
  • promocija primerov dobrih praks ukrepov za omejitev negativnih učinkov prekarnosti iz drugih držav EU.


Vsebina in metoda dela temeljita na multidisciplinarnen pristopu raziskovanja v vseh fazah projekta, s katerim želimo doseči sintezo in preseči različne pristope glede opredelitve koncepta prekarnega dela. Raziskovalna skupina je sestavljena iz raziskovalcev s področja pravnih, ekonomskih, socioloških in medicinskih znanosti iz vseh treh slovenskih univerz, kar ji omogoča multidisciplinarno raziskovanje v vseh fazah projekta. Prva faza naslavlja izziv, kaj šteti za prekarno delo. Identificirane bodo pojavne oblike atipičnih oblik dela po veljavni zakonodaji in v praksi z vidika stopnje tveganja za prekarnost za vsako od njih. V drugi fazi bodo te konceptualne ugotovitve podlaga za izvedbo ekonomske analize Ankete o delovni sili in empiričnih analiz na podlagi izvedene ankete in usmerjenih intervjujev s prekarnimi in potencialno prekarnimi delavci. Mednarodna in primerjalnopravna analiza bo predmet tretje faze projekta. Izdelali bomo tabelarne statistične in opisne prikaze pojavnih oblik atipičnih oblik dela v Sloveniji in EU ter primerjali njihove trende, s primerjalnopravno analizo pa bomo poiskali dobre prakse v drugih državah EU na tem področju. Pri tem se bomo fokusirali na identificiranih pet najpogostejših oblik atipičnega dela, vključno tudi na delo po civilnih pogodbah, lažne samozaposlene in prikrita delovna razmerja, agencijsko delo, delo na podlagi platform in IT-tehnologij, začasno delo študentov in druge atipične oblike dela. V četrti fazi bomo podali zaključne ugotovitve in oblikovali predloge ukrepov za omilitev negativnih učinkov prekarnega dela.


Kontakt:
Inštitut za delo pri
Pravni fakulteti
v Ljubljani


Poljanski nasip 2,
1000 Ljubljana

tel.png01 / 42 03 164 
list.png01 / 42 03 165
mail.pnginst.delo@pf.uni-lj.si

Matična št.: 5051487
DDV št.: SI63914123